You are here

Pazi se me, jaz streljam!

Že kot majhen otrok sem imela vsa potolčena kolena in nekako so vsi okoli mene vedeli, da igranje s punčkami ni zame. Raje sem »nagajala« fantom in z njimi tekala za nogometno žogo, vendar se takrat ni še nikomur sanjalo, da bom nogomet nadomestila s puško...

  Moji začetki v športnem strelstvu segajo približno šest let nazaj, ko sem se udeležila državnega tekmovanja v disciplini ISSF. Dosegla sem 4. mesto in to mi je  prineslo dodatno motivacijo, da sem imela kasneje skoraj dnevne termine treningov na strelišču.  Začetki so bili enostavni, stopnjevanje rezultatov pa je sedaj bistveno napornejše. Predvsem fantom pa je bilo vedno všeč, ko sem rekla: »Pazi se me, jaz streljam!«, a mnogi niso razumeli kako zahteven je strelski šport. Marsikdo ne verjame koliko odrekanja je potrebnega ter fizične, tehnične in psihološke priprave. Kondicija in mišična masa sta ključni, da lahko izvedem tehnični trening v razponu dveh ali treh ur. Ob njuni pomanjkljivosti nastopijo slabši rezultati in težave pri stabilnosti strelskega položaja, očitnejše se izkažejo tudi posledice treme. Tehnični trening je raznolik, saj se prične z razgibavanjem oz. tako imenovanim »stretching-om« ter umiritvijo dihanja. Tekmovalci v tem stanju priprave največkrat opravimo še psihološki del treninga, nato pa se zamudimo z oblačenjem, saj imamo posebno strelsko opremo, ki jo nosimo v času streljanja. Oprema je sestavljena iz strelskega jopiča in hlač, čevljev z ravnim podplatom, strelske rokavice, stojala za puško, streliva in ostalih drobnarij za katere se odloči posameznik. Navsezadnje je del opreme še puška, ki si jo tekmovalci prilagodimo izključno po sebi. S postavitvijo na strelsko linijo in pripravo strelskega položaja se pričnejo prve minute treninga. Ogrevanje so običajno streli »na pamet« ali tako imenovani streli na lice tarče,  s čimer stabiliziraš položaj in svojo preciznost ter občutek prijema puške glede na tarčo, hkrati pa izpopolnjuješ še proženje. Osrednji del treninga je večinoma prepleten s tehnično kondicijsko pripravo in odpravo treme. Tako v predpostavljenem tekmovalnem času 50-ih minut oddaš 40 strelov (velja za ženske). Pri tem se rezultat zanemari, saj sta bistvena elementa koncentracija in brezhibno oddani streli. Če primerjam tekmovanje s treningom, moram potrditi, da se ne razlikuje glede same tehnološke izvedbe, je pa očitna razlika glede psihološke pripravljenosti. Tekmovanje odžene stran sproščenost in sigurnost, kljubuje ti še trema in tako prepolni glavi primanjkuje visoka koncentracija. V takšni nesigurnosti ti doseganje visokih rezultatov spolzi med prsti, ko pa se prepletejo prvine treningov, izkušenj, zagnanosti in resnega dela, pričneš postavljati rekorde. Vendar se pri tem soočaš z vzponi in padci, rezultati se stopnjujejo zelo počasi, v ospredje preide predvsem psihološka pripravljenost . V ISSF disciplini je potrebna volja, samodisciplina, zagon, visoka koncentracija in odločnost pri doseganju zastavljenih ciljev. Ni težko izboljšati rezultata, težje je premagati samega sebe, ko si že dober in ko veš »na pamet« kje je popolna 10-ka na tarči.

Popolne 10-ke na tarči pa ne najdeš v Field Target-u. Tukaj zadetek v tarčo predstavlja padec kovinsko živalske silhuete. In ne velja le koncentracija ter preciznost, pri tej disciplini je potrebno mnogo več. Field Target je zabavna, sproščena in razgibana disciplina. Tarče so postavljene na razgibanih terenih v naravi na razdaljah od 8 do 50 metrov. Tudi sam naklon in višina tarče sta različna, razlikuje pa se tudi premer »kill zona« (centra tarče). Bolj kot preciznost tukaj prevladuje sposobnost ocenitve razdalje tarče, saj dolžina kje je ta natančneje postavljena, tekmovalcu ni znana. Za vrhunske rezultate je potrebno tudi poznavanje orožja in opreme, znanje balistike, prepoznavanje vetra in njegovih posledic ter navsezadnje izkušnje podkrepljene s številnimi treningi. »Izostri tarčo, nastavi paralakso, drži naravnost puško, nastreli puško na 30 metrov, mildoti, križ, proženje…« Z vsem tem sem se srečala, ko sem dobila tekmovalno puško in me je predsednik Strelskega kluba Rojal prvič peljal streljat. Razočaranost ob tem,  ko sem bila prepričana, da bo zadetek v sredini tarče, v resnici pa je bil izven nje, je bilo veliko. Že sem pričela dvomiti o svojih strelskih sposobnostih, ko me je predsednik podučil, da mi bosta veter in padec diabole predstavljala težave, če ga ne bom pozorno poslušala. In tako se je začelo s teorijo, kasneje še s prakso. Najprej sem morala osvojiti znanje o optiki, saj lahko s poznavanjem le-te oceniš razdaljo in se pravilno pripraviš na strel. Veter mi še vedno dela nekaj težav, vendar vrvice ter zastave, ki kažejo smer in višino vetra prinesejo veliko ugodnosti. Field Target ne zajema le stoječega položaja v primerjavi z ISSF-jem, temveč se osnovni položaj prepleta še s sedečim, klečečim in ležečim. Dovoljena je uporaba podloge za sedenje ter strelska oprema, a pri tem mora vsak posameznik paziti, da orožje ni naslonjeno nikamor drugam kot na svoje lastno telo. Prav tako je disciplina, ki je namenjena koncentraciji in samodisciplini. K rezultatom največ doprineseš sam, saj so treningi nuja, da ti na tekmovanjih uspe doseči zastavljeni cilj. Vsekakor je bolj sproščena disciplina v primerjavi z ISSF-jem, kjer je v ospredju resnost in je tvoj cilj le oddati strel v sredino tarče. Medtem, ko je pri Field Target-u tvoj cilj pravilno oceniti razdaljo, pripraviti paralakso, preučiti veter, se pravilno namestiti v strelski položaj, oceniti naklon tarče in krivuljo leta strela in navsezadnje še zadeti silhueto. Pozornost je tako osredotočena na bistveno več elementov, hkrati pa te tudi v tej disciplini spremlja trema in pričakovanja, ki ti lahko dodatno vplivajo na rezultat.

Sama se udejstvujem v obeh disciplinah, ISSF streljam že 6 let,  v Field Targetu pa se udejstvujem zadnji 2 leti. Katera disciplina mi je bolj všeč, kaj je bolj naporno in kje je lažje doseči rezultate v Sloveniji in tujini, lahko hitro opredelim. Nikakor ne morem izločiti moje prvotne ISSF discipline, saj vem, da sem vložila ogromno truda in volje za doseganje visokih rezultatov. Zavedam pa se, da je ravno v ISSF-ju nastopil problem, saj se v svetu le še podirajo rekordi in spreminjajo pravila zaradi množičnih uspehov, ki so jih zadali strelci. Treningi in tekme so naporne, zahtevajo tvojo popolno predanost, predvsem pa psihološko močno stabilnost. Medtem ko je Field Target  že uveljavljen v svetu, je v Sloveniji nekoliko manj. Pri tem si upam trditi, da bi svoje strelske sanje tako v Sloveniji kot v tujini lahko izpolnil vsakdo, ki bi se z resnim pristopom pričel ukvarjati z zgoraj omenjeno disciplino. Izpolnil bi jih iz vidika, ker je pri nas ta disciplina še svež prizvok, v tujini pa se še najboljši  učijo na mnogih napakah.

Field Target  iz osebne perspektive predstavljam kot tehnično zahtevnejšo in napornejšo disciplino, saj moraš obvladovati večji spekter elementov in se učiti iz obširnejših znanj ter izkušenj. Pomembno vlogo tudi tukaj predstavljajo red in disciplina, volja, zagon ter vztrajnost, vendar se te lastnosti bistveno lažje in hitreje utrjujejo v zanimivejših in sproščeno-razgibanih razmerah, ki jih Field Target zagotovo ima. Izbor med predstavljenima disciplinama  bi pretehtal na stran Field Target discipline. Pretehtal bi zato, ker je to disciplina, ki ima obetajočo prihodnost, ker je disciplina, kjer se lahko uveljaviš in ker je to disciplina, ki jo lahko brez slabe vesti širiš med ljudi, ki si želijo zabave, sproščenega vzdušja in razgibanosti med streljanjem v tarče. Odločila bi se tudi zato, ker vzporedno z vso pestrostjo, ki jo obsega Field Target krepiš koncentracijo, samodisciplino, razmišljanje in fizično pripravljenost ter se učiš na napakah, katere skušaš odpraviti z vsakim naslednjim strelom.  S tem pridobiš zaupanje vase in ko preneseš vse to izven strelske linije v življenje, znaš uživati tudi na drugih področjih.

Ne znaš le premagati drugih tekmovalcev, premagati znaš samega sebe. In to je največ kar šteje, v vseh športih, v strelstvu morda še največ.